FCI standard številka 58
II. FCI skupina: pinči, šnavcerji, molosi in švicarski planinski ter pastirski psi
Sekcija 3: švicarski planšarski psi, ne potrebujejo delovnega izpita
Izvor: Švica

Veljavni standard je bil objavljen 25. marca 2003

Multi Ch. Nuba

Standard pasme je izrednega pomena, saj določa kako naj bi izgledal tipični predstavnik neke pasme. Natančno določa osnovne karakteristike kot so izgled, gibanje in značaj "idealnega predstavnika pasme", ki le-temu omogočajo opravljanje osnovnih nalog, za katere je bil vzrejen (švicarji npr. za vleko in čuvanje). Namen standarda je ohraniti značilnosti pasme in pasmo kot tako zaščititi pred morebitnimi kratkotrajnimi novimi trendi in osebnimi preferencami. S pomočjo standarda se usmerja razvoj določene pasme in le pasemski klub države, od koder pasma izvira, ima pravico ustvariti, prilagajati in spreminjati določila standarda. Vsi, še posebej tisti, ki se odločajo za vzrejo, bi ga zato morali zelo dobro poznati.

SPLOŠNI VIDEZ

Tipičen švicar je mogočen, trobarven, masiven pes, močnih kosti in dobro razvitih mišic, ki kljub njegovi velikosti in teži omogočajo, da ostaja agilen in sposoben delati. Ni zaželen pretežak tip psa (ki bi se zaradi odvečne mase stežka gibal), prav tako pa ne prelahek tip psa (bolj agilen), saj bi tako izgubil tisto pravo pasemsko tipičnost. Noge morajo biti močne in čvrste, kot v dneh, ko so trdo delali in vlekli težke vozičke. Zlahka se opazi razlika med samci in samicami, saj so te nekoliko lažjega tipa.

Samec in samica: Apollo Gentle Guy v.d. Dovondolin & Amber vom Försterrain
Vilin Karantanski-dobro razvita, močna in široka prsa

VELIKOST IN TELESNA RAZMERJA, TELO, REP

Višina (merjeno na najvišji točki lopatice) je idealno:
- za samce od 65 do 72 cm
- za samice od 60 do 68 cm
Standard dovoljuje razmah v višini 7 cm za samce in 8 cm za psice. Čeprav so lahko med predstavniki pasme precej velike razlike v višini je pomembno, da je telo čvrsto in skladno ter v pravilnih razmerjih. Pes mora na pogled delovati harmonično.
Telesna dolžina v primerjavi s telesno višino mora biti v razmerju 10:9 kar pomeni, da je trup nekoliko podaljšan. Psice so tudi sicer navadno v trup nekoliko daljše od samcev. "Kvadratno telo" ni zaželeno, saj daje preveč čokat videz, psi so navadno slabše okoteni pa tudi gibanje je pri takih psih slabo (drobijo). Nasprotno pa so predolgi psi preveč nekompaktni, zgornja linija je mehka.
Globina prsnega koša proti višini pleč je 1:2. Prsa so dobro razvita, močna in široka z lepo razvitim predprsjem. V globino segajo do komolcev. Hrbtna linija je čvrsta in v gibanju ravna. Spodnja linija je rahlo privzdignjena (trebuh rahlo pritegnjen). Rep je raven, močan (debel) in precej težak. V mirovanju sega do skočnega sklepa. V gibanju je nošen v ravnini hrbtne linije ali rahlo više, ko je pes pozoren se dvigne nad hrbtno linijo in je nekoliko ukrivljen, ne sme pa biti zvit ali nošen nad hrbet.


Multi.CH. Klark: pravilna razmerja trupa in odlična okotenost, ravna hrbtna linija, rahlo privzdignjena spodnja linija

Alive and Kicking v.d. Dovondolin, pravilen front

OKONČINE IN GIBANJE

Stoja je široka in stabilna, okončine pa ravne in vzporedne. Gledano od spredaj ali zadaj so okončine široko nastavljene. Rame so dobro prilegajoče in dobro omišičene. Zapestja so čvrsta, stopala niso obrnjena navznoter ali navzven. Prsti so močni, z močnimi kremplji. Prvi prsti zadaj (notranji prsti ob strani, krnjavi prsti) morajo biti (v kolikor so pri novorojenem psičku prisotni) odstranjeni.
Gibanje je izdatno. Korak je dolg, značilen je močan odriv zadnjih nog. Kadar se giblje v koraku je značilno ''kačasto'' gibanje zadnjega dela telesa, telo se namreč zvija v levo in desno. Pri teku se giblje v ravni liniji.


Breezy Ridge Maximus: ravna hrbtna linija, pravilno nošen rep, izdatno gibanje

Slaba hrbtna linija, slabo nošen rep (zavit)

KOŽUH

Imajo izredno gost kožuh, ki je sestavljen iz krovne dlake in goste podlanke (temno sive ali črne barve). Podlanka jih dobro ščiti pred vrmenskimi vplivi in zimskim mrazom, poletno vročino pa zato nekoliko teže prenašajo. Barva kožuha je trobarvna, in sicer osnovna črna, s simetričnimi rjavo rdečimi ožigi na licih, nad očmi, na notranji strani uhljev, pod repom, na vseh štirih tacah, na prsih in z belimi oznakami na glavi (bela lisa okrog smrčka, ki se razširi na čelo), bela lisa, ki poteka od spodnje strani gobca, preko vratu na prsa, belina na tačkah in na konici repa. Barvna razporeditev belih in rjavih oznak na črni podlagi je v standardu natančno opisana, saj je prav značilna obarvanost ena izmed tipičnih lastnosti pasme. Bele lise na vratu so dovoljene, ni pa zaželen bel ovratnik (sklenjena belina okrog vratu). Belina na tacah ne sme segati preko zapestij/skočnih sklepov. Podlanka, ki proseva skozi osnovno črno barvo kožuha se tolerira, vendar ni preveč zaželena lasnost. Nega kožuha ni zahtevna. Velja pa opozoriti, da jim zaradi goste poddlanke, dlaka izredno močno odpada v času menjave.

PRAVILNA RAZPOREDITEV BARV

A: Bela lisa, ki sega na čelo (med očmi) se ne sme stikati z rdeče-rjavima oznakama nad očmi. Med njimi mora biti vedno prisoten pas črne barve.

B: Belina okrog gobca lahko sega različno široko (nazaj), ne sme pa segati preko ustnih kotičkov. Ustnice morajo biti črno pigmentirane in dobro prilegajoče (ne povešene).

C: Belina mora potekati neprekinjeno od spodnje strani gobca na prsa, kjer (zaželeno) zariše tipični švicarski križ.

GLAVA

Glava je močna, vendar ne pretežka. Psi imajo močnejšo glavo kot psice. Dolžina lobanje proti dolžini gobca je 1:1, širina lobanje proti širini gobca pa 2:1. Stop ni preveč izrazit. Oči so temne (zaželjena je temno rjava barva), srednje velike, mandljeve oblike. Smrček mora biti črn. Predvsem v zimskih mesecih se lahko pri nekaterih psih smrček obarva svetleje ("winter nose"), kar naj bi bilo posledica vpliva nizkih temperatur na tvorbo pigmenta. Čeprav je zadeva reverzibilna, ni zaželena. Gobec je močan, dolžina je večja od globine. Ne sme biti koničast. Ustnice morajo biti temno pigmentirane in lepo prilegajoče. Predolge zgornje ustnice (ki segajo, visijo preko spodnjih) ali premočno razvite spodnje ustnice (ki v kotičkih tvorijo žep ali prosto visijo) niso tipične. Lepo prilegajoče se ustnice so razlog, da se švicarji ne slinijo (za razliko od nekaterih drugih pasem npr.-dog, bernardincev, itd.). Uhlja sta srednje velika, visoko nastavljena in trikotne oblike. Položena sta ob glavi. Kadar je pes pozoren se dvigneta naprej. Dobro sta poraščena z dlako (tako iz zunanje, kot notranje strani). Vrat je močan in mišičast, brez podgrline. Čeljusti so močne. Zobovje mora biti popolno, močno, ugriz škarjast (to pomeni da zgornji sekalci segajo preko spodnjih, notranja stran zgornjih sekalcev pa se lepo dotika z zunanjo stranjo spodnjih sekalcev). Dovoljena je odsotnost enega predmeljaka (prvega ali drugega). Tretji predmeljak mora biti obvezno prisoten.


Čudovita glava, nekoliko preveč povešene ustnice
Nepravilna pigmentacija smrčka in ustnic
"Winter nose"

Za švicarje je značilno, da so zelo samozavestni, oprezni, pogumni in čuječi. Imajo tipične karakteritike švicarskih psov: doma so umirjeni in ljubeči, predani svojemu gospodarju, zaščitniki otrok, zvesti družabniki in čudoviti družinski psi, a kadar je potrebno zanesljivi in naustrašni čuvaji. Brez kančka oklevanja so pripravljeni zaščititi svoje krdelo, saj imajo varovanje svojih ljudi globoko zakoreninjeno v genih. Zaradi nepravilne selekcije se v zadnjem času v vzreji pojavlja vse več plašnih in tudi agresivnih psov. Ti lasnosti sta 2 izmed t.i. izključitvenih napak, zato naj kupec dobro premisli, če res želi mladiča takšnih staršev. Ker so švicarji zelo čuječi v okolici opazijo vsako spremembo in nanjo radi opozorijo z laježem. Dobro se znajdejo tudi pri delu z živino, zato so zelo priljubljeni na kmetijah. Zaradi izrazite nevezanosti na svojo družino, za švicarje bivanje v pesjaku ni najbolj primerno. Pogosto lahko razvijejo deviantna vedenja (plahost, agresija). Le ob tesnem kontaktu z ljudmi, bo ta pes razvil svoj čudovit in edinstven značaj.

NAPAKE:

Ko ocenjujemo odstopanja se vedno najprej vprašajmo ali gre za večjo ali manjšo napako (večje ali manjše odstopanje od standarda). Ali ima napaka sama resen in negativen vpliv na zdravje in "funkcioniranje" psa (karakter, gibanje, konstitucija) ali gre bolj za kozmetično, manj resno napako.


Vsa odstopanja od prej omenjenih zahtev, se smatrajo za napake, in sicer:

  • negotovo obnašanje (nezanesljiv karakter)
  • velika odstopanja od telesnih mer in razmerij
  • pomanjkljivo zobovje (dovoljena odsotnost 1. in 2. predmeljaka)
  • svetle oči
  • podlanka rumeno-rjave ali svetlo sive barve, ki proseva skozi krovno dlako
  • nepravilnosti v barvi kožuha in nepravilna razmerja lis (odsotnost belih oznak na glavi, preširoka čelna lisa (belina med očmi), belina ki sega preko ustnih kotičkov, prekinjena belina na prsih, belina na tacah ki sega preko zapestnih/skočnih sklepov, izrazito nesimetrične oznake)
Pravilno obarvan mladiček
Netipična obarvanost-preveč beline na glavi in tačkah
Modro oko-večja napaka, ki psa izklučuje iz vzreje in razstav

Izključujoče napake:

  • neprimeren karakter (strah, agresija,...)
  • nepravilen ugriz (podugriz, predugriz)
  • entropij, ektropij
  • modre oči
  • kratek kožuh, brez podlanke
  • dolga dlaka
  • barva kožuha, drugačna kot črna

Samci morajo imeti dva normalna testisa, popolnoma spuščena v skrotum.

Izključitvena napaka: sivo-modra obarvanost kožuha
Izklučitvena napaka: osnovna barva dlake je rjava namesto črna
Zgornji sliki prikazujeta odstopanja od standarda glede obarvanosti. Tako obarvan pes ni primeren za razstave ali vzrejo, je pa lahko čudovit hišni ljubljenček.

Uradni prevod standarda (v angleškem jeziku) si lahko preberete na strani Mednarodne kinološke zveze (FCI). Izberite "Standards and Nomenclature", nato pa group 2 in section 3.