Veliki švicarski planšarski pes je velik, robusten, masiven in samozavesten pes. Karakterno je izredno odločen in stabilen, plašnost je huda napaka. V domačem okolju je izredno oprezen, glasno opozarja na prihod tujca k hiši in laja toliko časa, dokler se ne pojavi gospodar. Svoji družini je izredno predan, do tujcev pa je rahlo nezaupljiv in previden, vendar načeloma nikoli agresiven. To pomeni, da pes sam ne bo silil v tujca (načeloma jih ignorirajo, na domačem teritoriju nalajajo), vendar pa morajo biti v prisotnosti lastnika do tujcev povsem sproščeni in prijazni. Zaradi svojih karakteristik so predstavniki te pasme odlični čuvaji. V višino merijo med 60 in 72 cm, tehtajo pa od 40 do 65 kilogramov. Dlaka je trobarvna, in sicer črno-bela-rjava. Obarvanost je za pasmo tipična in natančno opredeljena v standardu: osnovna barva kožuha je črna (t.i. modra (siva) oziroma rjavo-rdeča osnovna barva kožuha nista priznani), s simetričnimi rdeče-rjavimi in belimi oznakami razporejenimi po točno določenem ključu. Dlaka je kratka in ni zahtevna za nego. Kožuh je izredno gost, z  gosto poddlanko. Njihov letni čas je zato zima, poletno vročino pa nekoliko teže prenašajo.

Velja opozoriti, da poddlanka v času menjave močno izpada. Idealna za bivanje je hiša z velikim vrtom. So zelo teritorialni in navadno ne uhajajo od doma, kljub temu pa je morda iz varnostnih razlogov prav, da vrt ogradimo. Prilagodijo se tudi življenju v stanovanju, če jim omogočimo dovolj gibanja. Zelo se navežejo na svojo družino in želijo biti ves čas v bližini »svojih« ljudi, zato celodnevno bivanje v pesjaku zanje ni najboljša izbira. Odrasli, lepo vzgojeni in socializirani švicarji so z otroki zelo prijazni in potrpežljivi, vendar jih moramo imeti vedno pod nadzorom, saj lahko otroka nehote prevrnejo. Igrivi mladiči pogosto radi lovijo otroke, jih grizejo za hlačnice in cukajo za rokave. Tega nikakor ne dovolimo, otroku pa pojasnimo kako naj se vede v bližini mladička. Načeloma so švicarji zelo učljivi in vodljivi ter želijo ustreči svojemu vodniku. Znajo pa biti tudi zelo svojeglavi in takrat jih najbolj zanima zadovoljitev lastnih potreb.

Obisk male šole je zato s švicarjem praktično obvezen (zaradi socializacije, da se naučijo pravilnega sobivanja s psi različnih velikosti in pasem, samokontole). Primeren način šolanja je z nagrajevanjem in pozitivno motivacijo, saj šolanje s prisilo ne daje dobrih rezultatov. Moramo pa biti precej vztrajni in delati v kratkih intervalih. Zelo je pomembna zgodnja socializacija. Psa že v mladosti vodimo v različne situacije (mesto, gozd, prireditve, kmetija, med druge pse in mačke, trgovina z živalmi), da se navadi nanje. Pri vzgoji je pomembno, da smo dosledni, sicer bodo hitro izkoristili našo neodločnost.

Ker so bili ti psi vzrejani za vleko in imajo vlečenje »v krvi«, jim že od mladosti naprej ne dovolimo, da nas vlečejo na povodcu. Predvsem samci so lahko dominantni do drugih psov, zato jih učimo, da druge pse ignorirajo, vsako neželeno vedenja pa takoj korigiramo. So srednje aktivni psi. Obožujejo dolge sprehode v naravi pa tudi v hribe nas z veseljem spremljajo, vendar moramo vzpone prilagoditi njihovi vzdržljivosti in starosti. Plenski nagon je lahko močno razvit. Podijo divjad, veverice, mačke, ptice, itd. zato tako vedenje že v mladosti preprečujemo.Zaradi njihove močne in težke konstitucije moramo v času rasti posebej paziti, ker lahko hitro pride do poškodb. Pazimo, da se ne zredijo, da se gibajo čim bolj po ravnem, ne dovolimo nenadzorovane igre z drugimi psi, prav tako pa ni priporočljiva hoja po stopnicah, skoki  z višin in hoja po drsečih površinah.

Najpogostejše zdravstvene težave: odkruški v ramenskem sklepu (osteochondritis dissecans-OCD), epilepsija, displazija kolkov in komolcev, bolezni oči (katarakta, PRA, glavkom, entropij, distihija), zasuk želodca ter sindrom "besnega lizanja in goltanja".
V Sloveniji so v zadnjih letih največji problem odkruški v ramenskih sklepih, predvsem zato ker v vzrejo na žalost še vedno prihajajo operirani psi. Čeprav na nastanek deformacije poleg genetike vpliva več dejavnikov (prehrana, hitra rast, travma), je tudi dedna zasnova eden izmed ključnih. V vseh državah, kjer so uvedli obvezno RTG slikanje ramen in pričeli s sistematičnim izločanjem obolelih predstavnikov iz vzreje, se je incidenca OCD močno zmanjšala, zato si tudi v Sloveniji že nakaj let prizadevamo za zaostritev pogojev za pridobitev vzrejnega dovoljenja z obveznim slikanjem ramenskih sklepov. Na žalost se o problemu še vedno ne govori na glas in tudi številni vzreditelji radi zanikajo ta problem v svojih linijah. Problemi s kolčnimi in komolčnimi sklepi so redki.
Pri mladih psih se pogosto (statistično v približno 17%) pojavlja sindrom "besnega lizanja in goltanja", ko psi brez prestanka ližejo vse kar najdejo v svoji okolici (preproge, stene, tla, itd.), požirajo zrak in goltajo vse na dosegu gobca (dele ležišča, rože, travo, listje) ter kažejo izredno nelagodje v gastrointestinalnem traktu. Vzrok ni natančno poznan, eden izmed najverjetnejših je, da pride do refluksa želodčne kisline. Navadno z odraščanjem težava sama mine.
Kot velika pasma so švicarji nagnjeni tudi k zasukom želodca. V določenih linijah je ta problem bolj pogost kot v drugih, kar nakazuje na dedno predispozicijo. V matični domovini Švici so pričeli pse z zasuki izločati iz vzreje.
Epilepsija v Sloveniji zaenkrat še ni večji problem, je pa bilo v zadnjem času nekaj primerov te bolezni tudi pri nas. Z vidika pasme je najbolj nevarna idiopatska oz. primarna epilepsija, za katero se smatra da je dedna, vendar natančen način dedovanja na žalost ni poznan. Napadi navadno izbruhnejo v starosti od 1-3 let, lahko tudi prej ali kasneje. Epilepsija pri švicarjih je pogosto težko obvladljiva, saj se navadno slabo odzivajo na  zdravila. Vse obolele pse in njihove potomce se izloča iz vzreje. Zaenkrat je pri nas za vzrejno dovoljenje potrebno le slikanje kolkov, vestni vzreditelji pa svoje pse kljub temu pregledajo za vse pogostejše dedne bolezni. Pred nakupom mladiča se pozanimajte o zdravstvenih pregledih psa in psice, vzreditelj naj vam pokaže originalne izvide. Odgovoren nakup in pametna izbira mladiča ležita v razgledanosti kupca. Slednji s svojimi zahtevami dandanes pomembno usmerja vzrejo. Zavedajte se, da je nakup psa odgovorno dejanje!

Pot od male kosmate kepice do lepo vzgojenega velikana je kar dolga in naporna. Zavedati se moramo, da nam bo le dobro vzgojen pes v ponos in veselje in bo življenje z njim prijetno. V zadnjem času se pojavljajo številni oglasi, ki švicarja opisujejo kot idealnega družinskega psa. Marsikdo si tako predstavlja, da so švicarji pravzaprav karakterno precej podobni labradorcem ali zlatim prinašalcem, le da so nekoliko večji in drugače obarvani. To niti slučajno ne drži. Švicarji so precej bolj samosvoji, pogosto raje ustrežejo svojim željam, kot željam vodnika, do tujcev so precej bolj zadržani in nezaupljivi, so precej večji in fizično močnejši.

Njihovo šolanje zahteva od vodnika več potrpežljivosti in vztrajnosti (se počasneje učijo novih stvari), prav tako pa je navadno več časa potrebno vložiti v pravilno socializacijo. Pa vendar – kdor bo znal te lasnosti ceniti in jih obrniti sebi v prid, bo dobil enkratnega spremljevalca in družabnika, štirinožnika, ki bi za svojega vodnika naredil vse na svetu. Prav zaradi vseh prednosti in slabosti pasme, ki sem jih izpostavila, je zelo pomembno, da mladiča kupite pri vzreditelju, ki bo že v rani mladosti poskrbel za pravilno socializacijo in vam tako precej olajšal delo. Izberite vzreditelja, ki ima približno enako vizijo o vzgoji in oskrbi mladiča, kot je vaša. Leglo si pojdite pred nakupom tudi pogledat. Zahtevajte na vpogled rodovnik matere in očeta, zdravstvene izvide, vzrejno dovoljenje, ocenjevalne liste oz. potrdila o uspehih na razstavah (šampionatih), če jih pes ima, itd. Mladički morajo z veseljem in brez strahu prihajati k vam, vajeni morajo biti človeške družbe in dotikov, njihov bivalni prostor pa mora biti čist in opremljen z igračkami ter drugo primerno opremo.

Danes so švicarji predvsem družinski psi. Cenjeni so zaradi svoje lepote, vdanosti, dobrega karakterja in nezahtevne nege. Zaradi krasnega trobarvnega kožuha so v številnih knjigah opisani kot najlepši psi na svetu.