NIZOZEMSKA (available only in Slovenian language)

V ponedeljek sva se z Nubo odpravili na precej dolgo pot-proti Nizozemski. Čisto sami. Z nama bi mogle tudi Ksenja in Urša, a kaj ko nas je Nuba s svojo gonitvijo prehitela. Ksenja je bila še na praksi na eni izmed nizozemskih klinik (in sva jo potem sproti pobrali), Urša pa se je morala učit za bližajoči izpit.
Zjutraj sem bila kar malo živčna. Prvič sem se namreč sama z Nubo odpravljala na tako dolgo pot. Avto je šel preko dveh servisev, naučila sem se zamenjat gumo, založeni sva bili z avtokartami, Mišo mi je posodil Garmina, vse je bilo spakirano. Pa bo res vse ok?
Nuba je komaj čakala da greva. Ko je v nedeljo videla, da pripravljam še zadnje stvari se ni več premaknila od vrat. Da bi ona ostala doma-ne to pa ne! Ampak tokrat sva se na pot odpravljali pravzaprav zaradi nje...
Končno sva se odpeljali. Garmin naju je zanesljivo vodil in z nekaj postanki sva proti večeru  prispeli v bližino Erfurta. Prespali sva namreč pri Torstenu, lastniku psičke Vive Karantanske (naše samičke iz prvega legla).  Res so me prijazno sprejeli in pogostili-Torsten hvala za vse! Viva se zelo lepo razvija in je krasna psička. Ima se zelo lepo in mi ni žal, da je odšla v Nemčijo. Zjutraj smo odšli še na skupen sprehod, nato pa sva jo midve že mahnile naprej proti Nizozemski.

Vreme je bilo slabo. Deževalo je, zato je bila vožnja kar naporna. Večinoma si videl le nekaj metrov pred sabo, saj je izpod koles velikih tovornjakov stalno "metalo" dež na vetrobansko steklo. Nič kaj prijetno.
Končno sva prispeli v Enschede, kjer smo na Dierenklinik Twente (http://www.dierenkliniek-twente.nl/) izmerili progesteron. Zaradi slabih vremenskih razmer sva malo zamujali, a na kliniki so naju kljub temu prijazno sprejeli. Ker je bil progesteron ravno idealen smo takoj odšli na parjenje - v približno 100 km oddaljeni Alteveer. Z nama je odšla tudi Ksenja, ki sva jo pobrali na kliniki. Baron (Laris Corbett Canis v.d. Zuiderwaard) je bil v živo še lepši kot na slikah. Je zagotovo eden lepših švicarjev v Evropi in poleg krasne konstitucije tudi odličnega karakterja. Vesela sem bila, da sem izbrala prav njega. Paritev je bila uspešna in držim pesti, da se bomo čez dva meseca veselili malih kepic.

To noč smo prespali pri lastnikih klinike. Oba sta veterinarja in res zelo prijazna. Klepetali smo dolgo v noč in obdelali zanimive teme-tako iz vidika vzreje kot zdravja naše pasme. Dobila sem nekaj zanimivih informacij, ki jih bom pri naslednjem leglu zagotovo upoštevala. Jan in Marina, hvala.
Zjutraj smo odšli na popotovanje. Zdaj se je naš "road trip" šele resnično začel. Po obvezni jutranji kavici smo se "napokali" v avto. Najprej smo se odpravili proti Arnhemu, kjer sva si s Ksenjo ogledali Burger's ZOO.  Nuba je medtem spala v avtu, saj psom vstop v ta živalski vrt ni dovoljen. Se je vsaj malo spočila. Živalski vrt je tu res krasen, ogromno živalskih vrst, ki jih v našem delu evrope ne vidiš, zato nama ni bilo žal, da sva ga obiskali. Prilagam le nekaj slikic, saj jih je ta dan res nastalo ogromno.

Po napornem dnevu smo prenočili v Arnhemu. Gospa, ki je oddajala sobe je bila zelo prijazna in ni imela nič proti, da je Nuba z nama. Lahko se je celo sprehajala po kuhinji in povsod drugje. V bližini je bil tudi ogromen park, kamor smo odšli na sprehode. Zanimivo mi je bilo, da imajo v parku del, ki dovoljuje, da so psi spuščeni. To bi si lahko omislili tudi pri nas.

Naslednji dan je sledil ogled open air muzeja (muzej na prostem-Nizozemska v malem) in pa ogled mlinov v Kinderdijku. Zame eden izmed najlepših ogledov! Vmes smo si za kosilo privoščiči palačinke v eni izmed tipičnih Nizozemskih "palačinkaren".

Peljali smo se tudi s čisto pravim travmajem...

Noč smo prespali v Utrechtu. Naslednji dan smo si ogledali mesto, obiskali univerzitetni muzej, popili kavico na mestnem trgu, nato pa smo se odpravili proti Enschde. Tu smo odšli še v park.

V soboto sva se s Ksenjo poslovile, nato pa sem odšla še v Kampen, kjer sem si ogledala psarno iz katere prihaja Baron. Gerda mi je prijazno predstavila pse iz svoje vzreje. Hvala!
Popoldne sva jo mahnili proti Tullnu. V nedeljo sva bili namreč prijavljeni na mednarodno razstavo, IHA Tulln. Večino noči sva prevozili, tako da sva bili naslednje jutro kar malo utrujeni. A kavica z Živo, Urošem in Katjo je pregnala zaspanost.

Nuba se je v močni konkurenci odlično odrezala in zmagala. Prejela je nazive CACA, CACIB in BOB ter postala Tulln Bundessieger 2008. Ker je to že njen četrti osvojeni naslov v Avstriji je postala tudi lepotni pvak Avstrije (Ch. A). Bravo Nuba, prav ponosna sem nate! Za nagrado je dobila novo usnjeno ovratnico in povodec, ki ju že nekaj časa gledam preko interneta. Pa sevede celo škatlo priboljškov in še nekaj malenkosti.

Po razstavi sva bili obe izmučeni. A čakalo pa naju je še 5 ur vožnje do doma. Po prihodu v Slovenijo nama je počila guma (dobro, da sem pred odhodom natrenirala menjavanje). Kot pravi mojster sem jo v 30 minutah zamenjala in že sva drveli naprej.

Utrujeni sva pozno zvečer prispeli domov! Prevozili sva preko 3700 kilometrov, a vtisi z Nizozemske so odlični. Prijazni ljudje, lepa pokrajina. Upam, da se vrneva še kdaj! Nuba je potovanje odlično prenašala.

Prevožena pot...

Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki ste nama pomagali. Tortsenu, Janu in Marini za prijazen sprejem in nočitve, Ksenji, s katero smo potovali naokrog in klepetali o tem in onem, Živi, ki mi je s svojim kritičnim pogledom pomagala pri izbiri samcev, Mišotu, ki nama je posodil Garmina, da je bila pot nekoliko lažja, Maud, ki mi je sploh povedala za Barona, Gerdi, ki mi je prijazno razkazala pse svoje vzreje in Lindi, lastnici krasnega samca. Hvala!