MAISA (Aruba Maisa Karantanska)

Prvi teden je za nami, malčki pa odlično napredujejo. Podvojili so svojo težo, kar je seveda pričakovano, saj sta v tem obdobju njihovi glavni nalogi jesti in spati. Neprestano so "priklopljeni" na seske, Nuba pa se praktično ne loči od njih. Sem in tja že lahko slišimo kak laježu podoben glas, sicer pa en kup grrrrrr in ouuuuu medtem ko spijo in sladko sanjajo...

Mladički se lepo razvijajo in bodo kmalu dopolnili 3 tedne. Odprli so oči, začeli so se postavljati na noge, slišijo pa zaenkrat še ne (pa tudi to bodo kmalu). Prav v teh dneh bodo dobili svoj prvi pravi (mesni) obrok, nato pa bodo postopno preizkusili tudi druge dobrote. Prvič so bili razgisteni in prvič smo jim postrigli ostre krempeljčke. Nuba seveda odlično skrbi zanje, zlata mamica je!

Čas z mladički neverjetno hitro teče, mi pa seveda uživamo v vsaki urici, ki jo preživimo z našimi navihanci. Težko je opisati kako neprecenljivi trenutki so to. Malčki postajajo vse bolj stabilni, živahni in navihani. Če so do sedaj bolj plazili naokrog, se v tem tednu že kar dobro postavljajo na noge in se vse več igrajo med seboj. Opazi se, da se vedno bolj zavedajo svoje okolice pa tudi nas in druge obiskovalce sprejemajo na drugačen način. Kako so veseli ko ti prilezejo v naročje in se crkljajo po dolgem in počez. Dobro že slišijo, zato so v svojo sobo dobili radio, da jim lahko predvajamo različne zvoke. Ostri zobki poganjajo in z veseljem jih preizkušajo na igračkah in tudi naših rokah. Sedaj so se pospešeno začeli obiski, mi pa čakamo lepega vremena, da bodo lahko vsaj za kako urico pokukali tudi ven, v "pravi svet". Nuba še vedno ogromno časa preživi z njimi, je pa že začela zapuščati kotišče in si vsak dan nekaj uric ukrade samo zase.

Ne morem verjeti, navihanci imajo že 4 tedne in so postali pravi "mali psi". Zelo so živahni in radovedni zato ni čudno, da je kotilnica kar naenkrat postala premajhna. Povečali smo jim prostor in sedaj imajo na voljo celo sobo. To smo seveda napolnili z raznimi rekviziti, s katerimi si krajšajo čas. Zadovoljno dirkajo naokrog, se prekopicavajo, grizejo, renčijo, lajajo in uživajo pravo pasje življenje. Zavedamo se, da je to začetek najbolj pomembnega obdobja (intenzivne socializacije), ki bo pustil pečat v mladičkih in je pomemben za njihovo nadaljne življenje, zato se res trudimo njihovo okolje narediti čim bolj zanimivo in poučno. Čeprav to za nas pomeni veliko več truda in čiščenja (kdor še ni vzredil legla si ne more predstavljati kakšno svinjarijo včasih naredijo) je za mladičke izrednega pomena. Navajati smo jih začeli na vse običajne hišne zvoke, postopoma pa bomo začeli tudi z individualnim delom. Nuba ima že nekoliko manj mleka (po drugi strani pa so se tudi potrebe mladičkov po hrani močno povečale) in čeprav malčki še vedno redno sesajo pri njej, štirikrat dnevno dodatno že dobivajo svoj pravi mesni obrok. Kar precej različnih vrst mesa in zelenjave so že preizkusili. V tem tednu smo jih že drugič razglistili. Pasta jim ni bila preveč všeč, a kar je treba je treba. Končno je posijalo tudi nekaj sončka in za dobro urico smo jih prvič odnesli ven. V začetku so bili malo nesigurni, a prav hitro so jih premamili novi vonji in širno okolje zato so se hitro lotili raziskovanja. Še nekoliko previdno so šibali naokrog in se zabavali z Nubo, Divo in mačkom Grinto. Najbolj zanimiva je bila bela, puhasta, zelo mrzla stvar-sneg. Zaenkrat so ga samo nahitro "pošnofali" saj je bila odeja pregloboka, da bi lahko zakorakali vanjo. Od vse zabave so potem notri zaspali kot ubiti, mi pa smo te trenutke hitro izkoristili za nove fotografije.

Mladički so dopolnili 5 tednov in kot lahko vidite se pri nas veliko dogaja. Ker nam malo zmanjuje časa za opisovanje naših dogodivščin, naj tokrat kar slike povedo kako prima se imamo!

Tokrat prilgamo slike narejene v sedmem tednu. Mladički so precej zrastli in dnevno že hodimo na krajše sprehode v bližnji gozd in na travnik. Veliko jih vozimo naokrog tudi z avtomobilom, zato jim je vožnja postala že čisto "domača". Po nekaj mladičkov vsak dan hodi z mano v službo, kjer imajo možnosti spoznavanja drugačnih okoliščin kot doma. Mednje spada tudi spanje na kavču, ki doma ni dovoljeno, hihi. Na kliniki srečajo veliko novih ljudi in psičkov in prepričana sem, da jim bo to koristilo. Spoznali so tudi zvoke avtomobilov, motorjev, tovornjakov in rešilca (tega pri nas nimamo, saj smo od ceste preveč odmaknjeni). Malo bolj resno smo jih poslikali v stojah, saj je to pravi čas za oceno telesne zgradbe in razmerij. Iz legla sem izbrala psičko Alpino. Ta ostaja doma in upam, da bo v prihodnosti del naše vzreje (Alpina je na srednji sliki v prvi vrsti). Poleg lepe zgradbe ima tudi čudovit značaj, kar je seveda zelo pomembno. Mladički bodo kmalu cepljeni in čipirani, nato pa pri devetih tednih prvi že odhajajo v nove domove...

Naša čudovita pravljica se počasi približuje koncu-mladički nas bodo kmalu začeli zapuščati. Kot prva odhaja Arsien, in sicer prihodnji vikend na Nizozemsko, sledila ji bosta Alara in Admiral Berto, ki ostajata v Sloveniji. Poleg Alpine z nami nekoliko dlje ostajata še Aruba Maisa in Alea. Z Maiso v prihodnjih tednih letiva na Finsko, v nov dom k njeni polsestrici Genji Karantanski. Vesela sem bila Sofijinega povabila, da tokrat jaz pripeljem malčico in pridem k njim na obisk. Komaj čakam, da po dveh letih zopet vidim svojo-sedaj že odraslo-Genjo. Po prijateljskih vezah bo Maisa kljub precej preveliki teži (dvakratni od dovoljene) lahko letela z nama v kabini letala (še enkrat hvala za to uslugo Andrej!). Alea pa bo nekaj tednov kasneje z nami potovala na evropsko razstavo psov, kjer jo bo prevzela njena nova lastnica. Kot vidite smo še vedno zelo aktivni-vsakodnevni sprehodi so nujni, da mladički pokurijo svojo odvečno energijo. Več kot je psov za družbo, bolj se zabavajo. Začeli smo tudi s prvimi vajami poslušnosti (sedi, tačko, hoja na popuščenem povodcu, glej v oči) in mladički z veseljem sodelujejo... V glavnem-ni nam dolgčas.

Aruba Maisa je že v novem domu na Finskem. Let je potekal povsem brez zapletov in malčica je vso pot do Finske prespala. Tokrat se je pokazala prednost odlične socializacije, saj je prav nobena stvar ni zmotila. Nekaj dni smo preživeli z njenimi novimi lastniki, nato pa si vzeli še čas za ogled Helsinkov in obisk nekaterih lastnikov švicarjev. Lep izlet! Hvala Sofiji za vse gostoljubje. Alpina in Alea sta že komaj čakali, da se vrnem. Doma so lepo skrbeli za njiju, ampak vseeno z mano preživita največ časa in ko smo skupaj se vedno nekaj dogaja. V teh dneh smo naredili še zadnji "photoshooting" z malčicama (hvala Nina za krasne fotke!). Še dva tedna, nato pa tudi Alea odhaja v nov dom v Ukrajino. Družbo ji bosta delala še 2 švicarja, kar bo mali navihanki zagotovo všeč (sicer bi zelo pogrešala "pasjo" igro). Zaenkrat se vsi mladički lepo razvijajo in novi lastniki se nam že pridno javljajo. Toplo mi je pri srcu ko vidim, da so odšli v čudovite domove in da se novi lastniki veliko ukvarjajo z njim. Srečno vsem skupaj! Malo vas že pogrešam malčki, ampak vem, da se bomo redno srečavali in ostali v stikih! Tako da-vse naj do prvega srečanja.